nt
Foto sprehod
Grofovska cerkev
V preddverju Polhovega Gradca nas cesta , ki povezje Ljubljano z njim, popelje skozi malo vasico, prvič omenjeo 1303 leta kot Altenhof. Človek bi se brezskrbno popeljal mimo, če se ne bi sredi vasi pred njega postavila mogočna cerkev svetega Petra. Ob veličastnem arhitekturnem spomeniku korak nehote obstane in oko uživa v pogledu na sleherni kotiček stavbe. Visoki podporni stebri ki podpirajo presbiterialni del, kipijo kvišku kot stegnjeni kazalci, ki kažejo v nebo, ob pogledu proti vrhu glavne ladje se človeku skoraj zvrti v glavi. Kakšna sila je gnala naše prednike, da so si ob že obstoječi spodnji cerkvi sv. Nikolaja postavili še to mogočno svetišče? Po legendi naj bi po poti, ki vodi mimo cerkve graščak nekega dne šel na lov. Ko je prišel do kraja, kjer stoji danes grofovska cerkev, se je konj z graščakom vrgel na tla in po kolenih obšel ves prostor na katerem stoji danes cerkev. Graščak je imel to kot znamenje, da na tem mestu postavi svetišče. Tako se je leta 1525 pričelo z gradnjo. Zgrajeno je bilo mogočno svetišče, ki je ob blagoslovitvi l. 1613 prevzelo celo tedanjega škofa Hrena, da je ob pogledu nanjo vzdihnil "magnifika".
Ladja cerkve je zidana iz grobih lomljencev, le vogali z rezanimi kvadri prikazujejo mojstrstvo tedanjih graditeljev. Monotonost severne, skoraj prazne stene razbije majhen šilasto zaobljen vhod, nad katerim je vzidana heraldična plošča družine Khisl. Precej bolj razgibana je glavna stena. Najprej v oko pade glavni vhod s čudovitim klesarsko obdelanim portalom. V njem se med krogovičjem in rastlinskimi vzorci prepletajo verski simboli z simboli cerkvene in posvetne arhitekture. Nad portalom se bohoti renesančno oblikovano heraldično znamenje plemiške rodbine Thurn. Poleg glavnega portala, grba in okroglega okna nad njim, je v strmi, proti nebu kipeči steni še dvoje šilasto oblikovanih oken s krogovičjem, v zatrepnem delu manjše okroglo okno, ob straneh, skoraj pod vrhom, pa še dvoje šilastih lin. Tudi južna, sedaj glavna vhodna stran, ne skriva svoje pomembnosti. Troje visokih, šilasto zaobljenih oken skriva v sebi izpovena znamenja cerkvenega dostojanstva. Patriarhov križ, drevo življenja in škofovska palica, še poveličuje svetost stavbe. Ko se skozi vhod podamo v notranjost, oko zagleda, kar je srce dalo slutiti že zunaj.
Mogočno dvorano delijo na tri dele šilaste do stropa segajoče arkade, ki so obenem tudi nosilec poslikanega lesenega kasetiranega stropa, ki se kot pajčevina razteza nad vsemi tremi ladjami. V dveh kasetah sredi stropa sta naslikana grba(po vsej verjetnosti donatorskih rodbin), med njima pa je letnica dokončanja stropa 1577.V sprednjem delu stropa je v napisnih trakovih dveh kaset izpovedana misel v slovenskem jeziku. Poleg visi s stropa lesen obojestranski kip Matere božje z Jezusom v naravni velikosti. Na levo in desno stran slavoločne stene sta prislonjeni dve baldahinski arkadi - lopi. Notranjos le teh je razdeljena v po tri samostojne enote z rebrasto prepletenimi stropi. V vsaki lopi so naslikane štiri freske , ki sodijo v takoimenovano manieristično slikarstvo in pa po dva oltarja iz dobe "zlatih oltarjev"(1638-1644). Po eden oltar je prislonjen tudi na sprednja dva nosilca arkad. V sami cerkveni ladji je ladji je še eden oltar, ki pa je prislonjen na njeno desno steno. Ko se preko stopnice dvignemo v presbiterij nam pogled obstane na dveh pomembnih stvareh; glavnem oltarju in kamnitih klesarsko oblikovanih ložah. Motivi, ki jih najdemo na vhodnem portalu se ponovijo tudi na ložah, kar nakazuje da je oboje delo istega avtorja. Glavni oltar, kakršnega vidimo danes, je bil izdelan v začetku 18.stol. in je delo domače podobarske delavnice Facia.
Mogočnosti cerkve vam ne moremo predstaviti na tej strani - morate jo doživeti. Najboljšo možnost za to imate, če se odločite za strokovno vodeni ogled.
Uradna spletna stran Javnega zavoda Polhograjska graščina | Copyright © 2007 Marjan Malovrh