Grofovska cerkev
V preddverju Polhovega Gradca nas cesta , ki povezje Ljubljano z njim, popelje skozi malo vasico, prviŸ omenjeo 1303 leta kot Altenhof. ¬lovek bi se brezskrbno popeljal mimo, Ÿe se ne bi sredi vasi pred njega postavila mogoŸna cerkev svetega Petra. Ob veliŸastnem arhitekturnem spomeniku korak nehote obstane in oko u§iva v pogledu na sleherni kotiŸek stavbe. Visoki podporni stebri ki podpirajo presbiterialni del, kipijo kviçku kot stegnjeni kazalci, ki ka§ejo v nebo, ob pogledu proti vrhu glavne ladje se Ÿloveku skoraj zvrti v glavi. Kakçna sila je gnala naçe prednike, da so si ob §e obstojeŸi spodnji cerkvi sv. Nikolaja postavili çe to mogoŸno svetiçŸe? Po legendi naj bi po poti, ki vodi mimo cerkve graçŸak nekega dne çel na lov. Ko je priçel do kraja, kjer stoji danes grofovska cerkev, se je konj z graçŸakom vrgel na tla in po kolenih obçel ves prostor na katerem stoji danes cerkev. GraçŸak je imel to kot znamenje, da na tem mestu postavi svetiçŸe. Tako se je leta 1525 priŸelo z gradnjo. Zgrajeno je bilo mogoŸno svetiçŸe, ki je ob blagoslovitvi l. 1613 prevzelo celo tedanjega çkofa Hrena, da je ob pogledu nanjo vzdihnil "magnifika".
Ladja cerkve je zidana iz grobih lomljencev, le vogali z rezanimi kvadri prikazujejo mojstrstvo tedanjih graditeljev. Monotonost severne, skoraj prazne stene razbije majhen çilasto zaobljen vhod, nad katerim je vzidana heraldiŸna ploçŸa dru§ine Khisl. Precej bolj razgibana je glavna stena. Najprej v oko pade glavni vhod s Ÿudovitim klesarsko obdelanim portalom. V njem se med krogoviŸjem in rastlinskimi vzorci prepletajo verski simboli z simboli cerkvene in posvetne arhitekture. Nad portalom se bohoti renesanŸno oblikovano heraldiŸno znamenje plemiçke rodbine Thurn. Poleg glavnega portala, grba in okroglega okna nad njim, je v strmi, proti nebu kipeŸi steni çe dvoje çilasto oblikovanih oken s krogoviŸjem, v zatrepnem delu manjçe okroglo okno, ob straneh, skoraj pod vrhom, pa çe dvoje çilastih lin. Tudi ju§na, sedaj glavna vhodna stran, ne skriva svoje pomembnosti. Troje visokih, çilasto zaobljenih oken skriva v sebi izpovena znamenja cerkvenega dostojanstva. Patriarhov kri§, drevo §ivljenja in çkofovska palica, çe poveliŸuje svetost stavbe. Ko se skozi vhod podamo v notranjost, oko zagleda, kar je srce dalo slutiti §e zunaj.
MogoŸno dvorano delijo na tri dele çilaste do stropa segajoŸe arkade, ki so obenem tudi nosilec poslikanega lesenega kasetiranega stropa, ki se kot pajŸevina razteza nad vsemi tremi ladjami. V dveh kasetah sredi stropa sta naslikana grba(po vsej verjetnosti do
natorskih rodbin), med njima pa je letnica dokonŸanja stropa 1577.V sprednjem delu stropa je v napisnih trakovih dveh kaset izpovedana misel v slovenskem jeziku. Poleg visi s stropa lesen obojestranski kip Matere bo§je z Jezusom v naravni velikosti. Na levo in desno stran slavoloŸne stene sta prislonjeni dve baldahinski arkadi - lopi. Notranjos le teh je razdeljena v po tri samostojne enote z rebrasto prepletenimi stropi. V vsaki lopi so naslikane çtiri freske , ki sodijo v takoimenovano manieristiŸno slikarstvo in pa po dva oltarja iz dobe "zlatih oltarjev"(1638-1644). Po eden oltar je prislonjen tudi na sprednja dva nosilca arkad. V sami cerkveni ladji je ladji je çe eden oltar, ki pa je prislonjen na njeno desno steno. Ko se preko stopnice dvignemo v presbiterij nam pogled obstane na dveh pomembnih stvareh; glavnem oltarju in kamnitih klesarsko oblikovanih lo§ah. Motivi, ki jih najdemo na vhodnem portalu se ponovijo tudi na lo§ah, kar nakazuje da je oboje delo istega avtorja. Glavni oltar, kakrçnega vidimo danes, je bil izdelan v zaŸetku 18.stol. in je delo domaŸe podobarske delavnice Facia.