Kam na potep?

Polhov Gradec s svojo srediçŸno lego, obkro§en z vrçaci Polhograjskih dolomitov nudi vrsto Ÿudovitih pohodniçkih poti. Vsak si lahko najde sebi primerno zahtevnostno turo - od Kalvarije, vzpetine sredi vasi, pa do §e skoraj prave alpske Grmade. Lahko jo uberete po markiranih poteh, tisti z malce veŸ pustolovskega duha pa tudi kar tako "napoŸez".

Kalvarija
Za tiste, ki bi si radi razgledali po kraju, pa niste vajeni hoje po strmih poteh, ali vam Ÿas ne dopuçŸa daljçega pohoda, bo prav gotovo primeren sprehod do Kalvarije. Pot se zaŸne tik nad §upnijsko cerkvijo Marijinega rojstva in nas mimo çtirinajstih kapelic kri§evega pota po skrbno urejeni poti vodi do vrha. Tik pod vrhom so çe vidni skromni ostanki temeljev starega gradu, ki je do zaŸetka 16. stoletja stal na tej vzpetini. Z vrha imamo cel kraj kot na dlani.
Ÿas vzpona cca. 10. min

 

 

Polhograjska gora
Kot mati nad otrokom bedi Gora sv. Lovrenca nad celo polhograjsko dolino. Markantno cerkvico sv. Lovrenca na vrhu uzremo §e od daleŸ, pa naj se pripeljemo s katere strani hoŸemo. Sedlo pod vrhom so si §e pred tisoŸletji ljudje izbrali za bivanje - tam naj bi bila tudi prva poselitev na Polhograjskem. V pozni antiki je bilo v sedlu gradiçŸe, katerega del obzidja se çe vedno nakazuje pod travnato ruço. Kdaj je bila na vrhu postavljena cerkev ni podatka, vsekakor je stala §e 1526, ko je prviŸ zapisana v urbarjih.
Kot se za tako goro spodobi, sa lahko nanjo dostopi z veŸih strani - najbolj priljubljena je od polhograjske graçŸine, mimo spomenika "kraljevi ro§i" (Blagajev ovŸin), ki si je prav polhograjsko goro izbrala, da jo na njej najdejo in prviŸ pravilno poimenujejo. Vse veŸ pohodnikov iz bli§njih urbanih naselij se ob lepem vremenu podaja nanjo. Z vrha se odpre razgled, ki ga ni zamuditi. Od zahoda proti severu nam pogled ponese da vrha sv. Treh kraljev, §irovski Goli vrh, Ÿe se s pogledom pomikamo proti severu uzremo nekdanji najviçji vrh v Polhograjskih Dolomitih, Pasjo Ravan, pred njo vasica ¬rni vrh, pogled nam uide na gologlavi Blegoç, Triglav, Koprivnik, Mladi vrh, Ratitovec, Jelovico in Lubnik nad ækofjo Loko. V ozadju se vidi Stol v Karavankah proti vzhodu Selo s cerkvijo sv. Jedrti, ToçŸ, Savinjske Alpe v ozadju, Polhograjska Grmada, Toçko ¬elo, Ljubljana, v ozadju Zasavski vrhovi z JanŸami in Kumom. Na ju§ni strani V doloini pod le§i Polhov Gradec z okoliçkimi zaselki, v ozadju zazremo Krim, Slivnico nad Cerknico, Sne§nik in nanj prislonjene gozdnate Javornike. Preden obidemo cerkvico na vrhu Gore, se nam pogled usmeri çe tja, kjer ugaça sonce, na Zaplano, Planinsko Goro, odrezani Nanos, Goljake in Trnovski les.
Ÿas vzpona cca. 1.15h

Grmada
Polhograjska Grmada (898 m) je eden od najviçjih vrhov v Polhograjskem hribovju. Kljub temu, da je od sosednjega ToçŸa ni§ja za dobrih dvajst metrov, se med seboj popolnoma razlikujeta. ToçŸ je zaraçŸen, Grmada pa skoraj popolnoma gola daje §e podobo pravega alskega vrçaca. Ima naj bi dobila v Ÿasu turçki vpadaov, ko so nan njem kurili opozorilne signalne kresove. Da je Grmada §e dolgo Ÿasa priljubljena izletniçŸa toŸka priŸa tudi podatek, da naj bi prav pod njenim poboŸjem stala prva slovenska planinska koŸa, ki so jo pred vojno postavili ljubljanski Piparji.
Nanjo se lahko povzpnemo iz Polhovega Gradca po treh razliŸnih poteh (iz Pristave Ÿez Ravnek, po MaŸkovem grabnu ali skozi Setnico), iz Dvora in Belice pri Polhovem Gradcu, iz doline LoŸnice ali pa se na Grmado podamo s Topola (sv. Katarine) nad Medvodami.
Ÿas vzpona: cca 1.5h

ToçŸ
Ko je bil za potrebe vojske (JLA), zni§an vrh Pasje ravni, je primat najviçjega vrha Polhograjskih dolomitov dobil ToçŸ s svojimi 1021 metri. Tudi nanj se lahko povzpnete iz veŸih smeri; mimo Grmade(ali Ÿez njo), iz MaŸkovega grabna, morda çe najbolj slikovita pa je pot od cerkvice sv. Jedrti na Selu. Tik nad njo se vzpne pot preko travnika, a se kmalu skrije sredi borovcev in ostalega grmiŸevja. Ves Ÿas hodite po robu med dvema dolinama Poljansko(ækofjeloçko) in Polhograjsko. Enkrat na levi uzrete Savinjske alpe, ækofjo loko, spet drugiŸ na desni polhov Gradec z Goro... Tudi ob sonŸni pripeki je prijetno hoditi v senci visokih dreves, saj pot le redko zavije na plano. Prieten ambient poti dajejo tudi osamelci, ki se sem ter tja poka§ejo ob poti. VŸasih zadrhti v grmu nedaleŸ od vas in iz njega se po§ene preplaçena srna ali zajec.
Ÿas vzpona: 2h

Koreno nad Horjulom
Koreno nad Horjulom, je daleŸ naokrog izredna markantna toŸka. Cerkvice sv Mohorja in Fortunata z lipo po stari slovenski navadi in kri§em ne morete zgreçiti ne iz polhograjske strani çe manj pa iz vrhniçke doline. »Uradno« Koreno, po domaŸe tudi Korena, nad Horjulom je prijeten kraj (729 m), do katerega lahko pridete z veŸ strani: iz Briç pri Polhovem Gradcu, Samotorice, Horjula, Zaklanca,, iz Podolnice, Polhovega Gradca. Kakor je od spodaj Koreno te§ko prezreti tako se vam tudi z vrha odpreprekrasen pogled na vse strani neba
Ÿas vzpona: 1h

 

S kolesom naokrog
Polhov gradec s svojo majhno odmaknjenostjo od prestolnice, nudi izredno lepo prilo§nost za nedeljski izlet s kolesom. Lahko se s kolesom podate na pot kar od doma, nekateri pa kolesa pripeljejo do Polhovega Gradca in se potem podajo na potep po okoliçkih zaselkih. TuristiŸno druçtvo Briçe v neposredni bli§ini ima opisano tudi kro§no kolesarsko pot za gorska kolesa.