Kalvarija
Kot otok se sredi Polhovega Gradca dviga griŸek, nekdaj imenovan Stari grad. Na njem je nekaj stoletij stal mogoŸen grad , ki pa ga je moŸno poçkodoval potres leta 1511, nato pa çe uporni kmetje leta 1514. ¬eprav se gradu na griŸku ni veŸ obnavljalo, je griŸek vseeno çe dobrih 300 let nosil ime Stari grad. Ko je sredi 19.stoletja v novem spodnjem gradu gospodaril grof Blagaj, je dala njegova §ena Antonija Blagaj na razvalinah sezidati malo senŸnico, kamor se je v vroŸih poletnih dneh hodila hladit grajsk a gospoda. Tja gor so vodili tudi tujo gospodo in ji razkazovali kraj kjer so nekdaj prebivali predniki grofinje. Med gosposko, ki je prihajala v Polhov Gradec in se hladila v senŸici ob prijetnem razgledu, je bila tudi Ana Travn. Ker se ji je kraj izredno priljubil je tukaj tudi ostala. Kmalu ji je priçlo na misel, da bi se griŸku lepo podale kapelice kri§evega pota, zato jih je dala tudi na lastne stroçke postaviti. Ko je nato çe grofica Blagaj spremenil a senŸnico v kapelo, je bila podoba popolna. Svoj peŸat je kapeli dodala tudi grofica Teresa Contessa Auersperg, ki je lastnoroŸno naslikala sliko §alostne Matere Bo§je. Leta 1853, na angelsko nedeljo, je kapelo blagoslovil vrhniçki dekan Andrej PeŸar, çe isti mesec, na kvaterno nedeljo pa je bilo prav poseb n o slovesno ob blagoslovitvi kapelic kri§evega pota. Slovesnost je vodil franŸiçkanski gvardijan in duhovnik-pater Kalist Omejc. Nekaj desetletij so nato pograjski verniki ob pogledu na Kalvarijo obujali Jezusovo trpljenje, soŸustvovali z Marijo prebodeno z meŸi boleŸine in v lastnem potu vzdihovali skupaj z jeruzalemskimi §enami.
Potem je priçlo usodno leto 1945. Zadnja lastnica gradu-Ana Delago je bila izgnana v Avstrijo, njena lastnina pa zaplenjena. ¦alostna usoda je Ÿakala tudi Kalvarijo. ZaŸelo se je p r opadanje. Kar ni storila mati narava, so pripomogle brezvestne roke Ÿloveçkih vandalov. Od 14-ih kapelic so ostale zasilno ohranjene le çtiri, od petih niso ostali niti temelji. Sredi 80-ih se je skupina zanesenjakov pod okriljem krajevne skupnosti Polhov G radec odloŸila narediti propadanju konec. V letih 1986/87 so popolnoma prenovili kapelo v kateri je leta 1988 dobil prostor krajevni muzej in v njej gostoval 10 let. V letu pred osamosvojitvijo Slovenije natanŸneje marca 1990 je skupina ljubiteljev kultu r ne dediçŸine priŸela z obnovo poti in kapelic kri§evega pota. Iz ruçevin so se dvigala znamenja, ki so kot prsti kazali proti Njemu, ki ga pretekli re§im ni uspel izgnati iz ljudskih src. Obnovili so çtiri poçkodovane in na novo zgradili ostalih deset. 
Leta 1995 na cvetno nedeljo, je §upnik Danijel Kaçtrun prvikrat organiziral obred kri§evega pota na Kalvarijo. Sprevod je krenil izpred farne cerkve, se vzpel ob kapelich in zakljuŸil z obredom pred kapelo na vrhu. Po nekajletnem premoru so se dela v letih 1996/97 nadaljevala z zidanjem podpornih varovalnih zidov za kapelicami. Koncem leta 1997 se je iz kapele tudi preselila muzejska zbirka in tako je nastala mo§nost, da priŸne kapela spet slu§iti prvotnemu namenu. Spomladi leta 1998 se je v kapeli postavila o ltarna miza, na svoje mesto se je vrnila tudi slika ¦alostne Matere Bo§je. Tako je bilo vse nared, da 26. aprila 1998 dekan dr. Franc Gorjup ob sodelovanju polhograjskega §upnika Danijela Kaçtruna in domaŸina Janeza Riharja kapelo slovesno blagoslovi. Del a pa s tem niso bila konŸana. ¦e naslednje leto se je priŸelo s polaganjem kabla za osvetlitev kapelic in preuredila zunanja osvetlitev kapele. To leto je nastala tudi ideja, da bi v kapelice namestili bronaste odlitke Gorçetovega kri§evega pota. V zadnjih letih se je do dokonŸne podobe uredila okolica kapelic (tlaki,varovalni zid), ter vseskozi urejevalo in dopolnjevalo ureditev poti. V zvonik kapele se je vrnil tudi njen zvon, izdelek ljubljanske livarne Samassa iz leta 1857, ki bo sedaj od tam klical in trkal na naça srca. Kot zakljuŸek vseh del, so bile v kapelice nameçŸene skulpture kri§evega pota, pri nas dolgo zamolŸanega umetnika Franca Gorçeta