Saj to je Polhov Gradec
Peka, poka, peka, poka,
pod kopiti cesta stoka,
iz daljjnih krajev truden jezdec
v temnem mraku z biŸem poka.
Le nebeçka luŸ çe sveti,
ko uzre vasico malo,
ki jo ljudstvo v tistih Ÿasih,
Gradec le je imenïvalo.
S konja kojï svetost razjaçe,
ko ugleda prenoŸiçŸe,
osedlanega prive§e
niti hleva ne poiçŸe.
Komaj çkof v hiço stopi,
tam iz gozda prihrumijo,
majcena kosmata bitja
se v sedlo zapodijo.
To vam je gostija prava,
polh Ÿez polha grize sedlo,
niŸ na konju ne ostane,
ko posije sonce medlo.
Sonce §e na poldne sveti,
ko svetost oŸi pomane,
se obleŸe in pripravi
za nadaljno pot si hrane.
Prav poŸasï iz hiçe stopi,
ve se ni veŸ rosni mladec,
k konju svojemu zavije,
ostrmi, glasno zavpije;
Pa kdo je tebï ime izbiral,
imenïval te samo Gradec,
ti resniŸno si zaslu§iç,
da postaneç Polhov Gradec.
Marjan Malovrh - legenda o nastanku imena kraja