nt
Foto sprehod
kam na potep ...
Polhov Gradec s svojo središčno lego, obkrožen z vršaci Polhograjskih dolomitov nudi vrsto čudovitih pohodniških poti. Vsak si lahko najde sebi primerno zahtevnostno turo - od Kalvarije, vzpetine sredi vasi, pa do že skoraj prave alpske Grmade. Lahko jo uberete po markiranih poteh, tisti z malce več pustolovskega duha pa tudi kar tako "napočez".
Kalvarija
Za tiste, ki bi si radi razgledali po kraju, pa niste vajeni hoje po strmih poteh, ali vam čas ne dopušča daljšega pohoda, bo prav gotovo primeren sprehod do Kalvarije. Pot se začne tik nad župnijsko cerkvijo Marijinega rojstva in nas mimo štirinajstih kapelic križevega pota po skrbno urejeni poti vodi do vrha. Tik pod vrhom so še vidni skromni ostanki temeljev starega gradu, ki je do začetka 16. stoletja stal na tej vzpetini. Z vrha imamo cel kraj kot na dlani.
čas vzpona cca. 10. min
Polhograjska gora
Kot mati nad otrokom bedi Gora sv. Lovrenca nad celo polhograjsko dolino. Markantno cerkvico sv. Lovrenca na vrhu uzremo že od daleč, pa naj se pripeljemo s katere strani hočemo. Sedlo pod vrhom so si že pred tisočletji ljudje izbrali za bivanje - tam naj bi bila tudi prva poselitev na Polhograjskem. V pozni antiki je bilo v sedlu gradišče, katerega del obzidja se še vedno nakazuje pod travnato rušo. Kdaj je bila na vrhu postavljena cerkev ni podatka, vsekakor je stala že 1526, ko je prvič zapisana v urbarjih.
Kot se za tako goro spodobi, sa lahko nanjo dostopi z večih strani - najbolj priljubljena je od polhograjske graščine, mimo spomenika "kraljevi roži" (Blagajev ovčin), ki si je prav polhograjsko goro izbrala, da jo na njej najdejo in prvič pravilno poimenujejo. Vse več pohodnikov iz bližnjih urbanih naselij se ob lepem vremenu podaja nanjo. Z vrha se odpre razgled, ki ga ni zamuditi. Od zahoda proti severu nam pogled ponese da vrha sv. Treh kraljev, žirovski Goli vrh, če se s pogledom pomikamo proti severu uzremo nekdanji najvišji vrh v Polhograjskih Dolomitih, Pasjo Ravan, pred njo vasica Črni vrh, pogled nam uide na gologlavi Blegoš, Triglav, Koprivnik, Mladi vrh, Ratitovec, Jelovico in Lubnik nad Škofjo Loko. V ozadju se vidi Stol v Karavankah proti vzhodu Selo s cerkvijo sv. Jedrti, Tošč, Savinjske Alpe v ozadju, Polhograjska Grmada, Toško Čelo, Ljubljana, v ozadju Zasavski vrhovi z Jančami in Kumom. Na južni strani V doloini pod leži Polhov Gradec z okoliškimi zaselki, v ozadju zazremo Krim, Slivnico nad Cerknico, Snežnik in nanj prislonjene gozdnate Javornike. Preden obidemo cerkvico na vrhu Gore, se nam pogled usmeri še tja, kjer ugaša sonce, na Zaplano, Planinsko Goro, odrezani Nanos, Goljake in Trnovski les.
čas vzpona cca. 1.15h
Grmada
Polhograjska Grmada (898 m) je eden od najvišjih vrhov v Polhograjskem hribovju. Kljub temu, da je od sosednjega Tošča nižja za dobrih dvajst metrov, se med seboj popolnoma razlikujeta. Tošč je zaraščen, Grmada pa skoraj popolnoma gola daje že podobo pravega alskega vršaca.
Ima naj bi dobila v času turški vpadaov, ko so nan njem kurili opozorilne signalne kresove. Da je Grmada že dolgo časa priljubljena izletnišča točka priča tudi podatek, da naj bi prav pod njenim pobočjem stala prva slovenska planinska koča, ki so jo pred vojno postavili ljubljanski Piparji.
Nanjo se lahko povzpnemo iz Polhovega Gradca po treh različnih poteh (iz Pristave čez Ravnek, po Mačkovem grabnu ali skozi Setnico), iz Dvora in Belice pri Polhovem Gradcu, iz doline Ločnice ali pa se na Grmado podamo s Topola (sv. Katarine) nad Medvodami.
čas vzpona: cca 1.5h
Tošč
Ko je bil za potrebe vojske (JLA), znižan vrh Pasje ravni, je primat najvišjega vrha Polhograjskih dolomitov dobil Tošč s svojimi 1021 metri. Tudi nanj se lahko povzpnete iz večih smeri; mimo Grmade(ali čez njo), iz Mačkovega grabna, morda še najbolj slikovita pa je pot od cerkvice sv. Jedrti na Selu. Tik nad njo se vzpne pot preko travnika, a se kmalu skrije sredi borovcev in ostalega grmičevja. Ves čas hodite po robu med dvema dolinama Poljansko(Škofjeloško) in Polhograjsko. Enkrat na levi uzrete Savinjske alpe, Škofjo loko, spet drugič na desni polhov Gradec z Goro... Tudi ob sončni pripeki je prijetno hoditi v senci visokih dreves, saj pot le redko zavije na plano. Prieten ambient poti dajejo tudi osamelci, ki se sem ter tja pokažejo ob poti. Včasih zadrhti v grmu nedaleč od vas in iz njega se požene preplašena srna ali zajec.
čas vzpona: 2h
Koreno nad Horjulom
Koreno nad Horjulom, je daleč naokrog izredna markantna točka. Cerkvice sv Mohorja in Fortunata
z lipo po stari slovenski navadi in križem ne morete zgrešiti ne iz polhograjske strani še manj pa iz vrhniške doline. »Uradno« Koreno, po domače tudi Korena, nad Horjulom je prijeten kraj (729 m), do katerega lahko pridete z več strani: iz Briš pri Polhovem Gradcu, Samotorice, Horjula, Zaklanca,, iz Podolnice, Polhovega Gradca. Kakor je od spodaj Koreno težko prezreti tako se vam tudi z vrha odpreprekrasen pogled na vse strani neba
čas vzpona: 1h
S kolesom naokrog
Polhov gradec s svojo majhno odmaknjenostjo od prestolnice, nudi izredno lepo priložnost za nedeljski izlet s kolesom.
Lahko se s kolesom podate na pot kar od doma, nekateri pa kolesa pripeljejo do Polhovega Gradca in se potem podajo na potep po okoliških zaselkih. Turistično društvo Briše v neposredni bližini ima opisano tudi krožno kolesarsko pot za gorska kolesa.
Uradna spletna stran Javnega zavoda Polhograjska graščina | Copyright © 2007 Marjan Malovrh