Predstavitev

Polhograjska graščina predstavlja enega od najpomembnejših spomenikov v občini in središče njenega kulturnega utripa. Njeni temelji segajo v čas 13. in 14. stoletja, ko je na tem mestu stal stolpast dvor. Skozi stoletja so se menjavali njeni lastniki in v skladu z njihovimi potrebami je bila graščina večkrat prezidana. Graščak Mark Anton Kunstel pl. Baumgarten je dal v 17. stoletju graščini pomemben pečat. Prizidal je baročno grajsko kapelo z bogato štukaturo, uredil grajski park, na dvorišču prizidal razgledni stolp z uro ter pred glavni vhod graščine postavil Neptunov vodnjak, na katerem je v reliefu upodobljen grb gospodov Polhograjskih. V letih med 1808 in 1858 je z graščino upravljal grof Rihard Ursini Blagaj, ljubitelj botanike, mineralogije in umetnosti. V njegovem času je graščina postala središče naprednih razsvetljenskih idej.

Leta 2008 je upravljanje graščine prevzel Tehniški muzej Slovenije in v njenih prostorih uredil Muzej pošte in telekomunikacij. V graščini je tudi Krajevni muzej. Graščina omogoča nepozabne poroke v poročni dvorani ali paviljonu v grajskem parku. Obiskovalci si lahko privoščijo čaj z grofom Blagajem, v poletnih mesecih prebirajo knjige v Knjižnici pod krošnjami ali se udeležijo katerega od drugih kulturnih dogodkov.

Zgodovina

Dominantno lego ima v naselju Polhov Gradec stožčasta vzpetina imenovana Stari grad - Kalvarija (460m), ob katero se skupaj s cerkvijo naslanja venec hiš starejšega dela naselja. Ob njenem vznožju tečeta po eni strani Božna (Velika voda), po drugi strani pa Mala voda, ki se pod naseljem združita v Gradaščico.

Zgodovinarji menijo, da je kraju dalo ime Gradec staroslovensko gradišče, ki naj bi stalo na Starem gradu ali Kalvariji. Tudi izvor gradu naj bi segal že v obdobje karantanske notranje samostojnosti. Grad z okroglimi stolpiči in vmesnim visokim obzidjem, kot ga kaže skica, najdena v starem rokopisu, je poškodoval močan potres 1511 in kmetje v kmečkem uporu 1514. Potem so zgradili novo grajsko stavbo v dolini ob Božni. Na Starem gradu so kasneje zgradili osmerokotno grajsko senčnico - gloriteto, ki jo je grofica Antonija Blagaj 1853. leta spremenila v kapelo in do nje dala zgraditi štirinajst kapelic s slikami križevega pota.